Tematske usmeritve

 Tematske usmeritve dela na Inštituti za medij

Obdobje 2011-13

MEDIJSKI DISKURZ V DRUŽBI ZNANJA

Družba znanja – družba višje dodane vrednosti s pomočjo večje produkcije in uporabe relevantnega znanja na vseh področjih societalnega življenja (nekaj socioloških karakteristik: produkcija, refleksivnost znanja, inovacij in tehnologij; specializacija in potreba po koordinaciji; potreba po raznovrstnosti in pluralnosti – hkrati s tem potreba po vzajemni toleranci in vrednotah, ki delujejo kot podstat raznovrstnosti, fleksibilnosti, sprejemanju stalnosti sprememb in ustvarjanja odnosa do negotovosti ter upravljanja z negotovostjo ipd.
Pod – topike in raziskovalna vprašanja

1.) Razvojni potencial medijev v družbi znanja

• Kakšno funkcijo igrajo (kateri) mediji v družbi znanja? Predpostavka: Raznovrstni mediji igrajo v družbi znanja raznovrstne funkcije? Katere?
• Kako lahko posamezen tip medija funkcionalno in normativno prispeva k razvoju dodane vrednosti v družbi znanja?
• Ali mediji v Sloveniji odigrajo te vloge? Ali se jih zavedajo? Ali je Slovenska medijska krajina funkcionalen odraz (nastajajoče) družbe znanja? Zakaj da/ne?
• Kakšen je pomen vprašanja avtonomnosti medijev znotraj konceptualizacije teorij družbe znanja?
• Ali je potrebna sprememba sistema vrednot in kulturno pogojenih medijskih praks?
• Kakšne so ovire (Kapital? Občinstvo – medijska pismenost? – torej zakonitosti trga ali politika? Interne ovire stroke (novinarjev, predstavnikov za odnose z javnostmi, tržnikov, filmarjev ipd.)? Tehnologija - dostop do novih multimedijskih tehnologij, njihov razvoj in uporaba? ipd.)

2. ) Medijska konstrukcija realnosti

• Na kakšen način lahko mediji vplivaj na konstrukcijo realnosti, ki funkcionalno in normativno deluje kot podstat družbe znanja?
• Okvirjanje, »agenda-setting« in medijski diskurz – katere so prevladujoče diskurzivne prakse (razumljene kot skupine izjav, ki posredujejo način reprezentacije, ki se nanaša na vedenje o določeni topiki v določenem historičnem momentu), ki konstruirajo slovensko realnost? Ali družba znanja v diskurzivnih praksah zaseda pomembno mesto?
• Medijska pismenost – kakšna je sposobnost Slovencev dostopa do medijev in medijskih vsebin, njihovo razumevanje in kritično vrednotenje ter komunikacija v različnih kontekstih? Normativni okvir? Zakaj in za koga je medijska pismenost občinstva funkcionalna/nefunkcionalna? Kako in zakaj dvigniti raven medijske pismenosti?